Thulaganyo ya dikgwedi Bjale go tlo lekolwa thulaganyo ya dikgwedi tša ngwaga go ya ka Bapedi le merafe ya Bibele. Go tlo thongwa ka thulaganyo ya Bapedi pele. Ngwaga wa bogologo o thongwa ka kgwedi ya Mopitlo go ya ka fao re šetšego re boletše ka gona ka godimo. Ka fao ge, dikgwedi tšeo, go ya ka Sehlakwana (wo mongwe wa mebolelwana ya Sepedi) di latelana ka tsela ye: Go tlo lemogwa gore taba ya peakanyo ya dikgwedi tša ngwaga ka Sepedi, e hlola mathata a thulaganyo ya dikgwedi tša ngwaga ka gobane mebotwana ye mengwe ya go swana le Sekoni le Seroka e na le thulaganyo ye nngwe ya dingwedi tša ngwaga. Bjalo ka ge Sepedi se na le dimmotwana tše ntši, ga se se se makatšago go ba le maina a dikgwedi tša ngwaga a go fapana go ya ka dimmotwana tšeo. Ka go realo, yona taba yeo ya go fapana ga dimmotwana e bolela gore go tlo ba le mathata a go reelwa ga maina a mangwe a dikgwedi tšeo di ka bago le maina a go feta le tee, go ya ka fao go šetšego go boletšwe ka gona ka godimo, go swana le maina a go fapana a dikgwedi tša ngwaga bjalo ka Dibokwane, Hlakola, Mopitlo, Mosegamanye, Phupu le Ngwatobošego, go ya ka tsela yeo dikgwedi tše di sa bitšwego ka go swana go ya ka dimmotwana tša Sepedi. Ke ka yona tsela ye maina a dikgwedi tšeo di selelago, di bontšhitšwego ka godimo, a bitšwago ka go fapana go ya ka dimmotwana tša go fapafapana. Ke go re mebotwaneng ye mengwe ga go dirišwe, mohlala, Ngwatobošego eupša go dirišwa leina la kgwedi ye nngwe bjalo ka Phupu, go bjalo le go maineng a dikgwedi tše dingwe tša ngwaga (Hlakola, Mopitlo le Mosegamanye). Bothata bjoo bja go reela maina a dikgwedi ka ditsela tša go fapana bo tšwelela gape le go merafe ye mengwe ya Bibele bjalo ka Baheberu. Bjale go yo lekolwa ka fao bona ba rulagantšego maina a kgwedi tša ngwaga wa bona ka gona go ya ka tšhupamabaka (ye e fetotšwego gannyane = monyakišiši) ya Seheberu (NBD letl. 158): Dihla tša ngwaga wa Sepedi Ka Sepedi dihla tša ngwaga di lebane le tšhupamabaka ya merero ya bophelo bjalo ka go bjala, go buna, go ntšha dikoma (menyanya le go fola mabele). Ka kakaretšo go ka thwe dihla tša ngwaga wa Sepedi di amanywa le temo ka kakaretšo. Mopedi o aroganya dihla tše nne tša ngwaga ka go latelana, e lego marega, seruthwane, selemo le lehlabula. Tatelano yeo e bohlokwa ka gobane sehla sa marega se lebane le mathomo a ngwaga wa Sepedi. Go thongwa ka sehla sa marega ka gobane ke nako ya leeto la go thongwa ga go hwa (ga diphedi tša tlhago) le bophelo. Ke go re ke ka nako ya sehla sa marega yeo bophelo bja Mopedi bo fenywago ke lehu. Le ge maina a dihla tšeo go bonala o ka re a tswalane le maina a dihla tša merafe ye mengwe go swana le Maisimane (marega a lebane le Mopitlo, Moranang le Mosegamanye; seruthwane se lebane le Ngwatobošego, Phupu le Phato, selemo se hlalošwa ke dikgwedi tša Lewedi, Dibatsela le Nthole/Manthole, mola ka lehlakoreng le lengwe ka lehlabula go bolelwa ka dikgwedi tša Dibokwane, Pherekgong le Hlakola), dipaka tšeo di fapana kudu go ya ka tlhalošo ya setšo sa tšona. Nakong ya marega go ntšhwa dikoma go ya ka fao re šetšego re boletše ka gona ka godimo; seruthwane sona se lebane le paka ya go buna le go fola mabele; ka nako ya selemo gona go a lengwa ka ge dipula di ena, mola lehlabula go ipshinwa ka dithakangwaga le lehlabula ka kakaretšo – ke sehla sa menyanya. Thulaganyo ye ya dihla e thuša Mopedi go beakanya mediro ya diatla le ye mengwe mo bophelong. Dihla tša ngwaga wa Seheberu Ka Seheberu dihla tša ngwaga di amanywa le tšhupamabaka ya temo. Le ge e le gore Baheberu ba amogetše tšhupamabaka ya go thewa godimo ga go reelwa dikgwedi go ya ka lenaneopakatšatši (lunar system), gape bjalo ka balemi, ba bontšha nako ya ngwaga go ya ka sehla, eupša e sego go ya ka maina goba dipalo tša dikgwedi. Ka yona tsela yeo, ngwaga woo kua Palestina o ka aroganywago ka sehla sa komelelo, e lego sa dikgwedi tša Moranang - Lewedi, le sehla sa monola/dipula, e lego sa dikgwedi tša Diphalane - Hlakola, o ka aroganywa gape ka dikarolwana tša ‘go ntšha peu’, e lego dikgwedi tša Dibatsela - Manthole le tša ‘go buna’, e lego Moranang - Phupu (Gn. 8:22). Ditšhupetšo di bontšha gore baagi ba tikologo goba selete ke bona bathei ba maina a dikgwedi. Mohlala, puno ya korong (Gn. 30:14; Baahl. 15:1) goba garase (barley) (2 Sa. 21:9; Ru. 1:22) e bontšha kgwedi ya Hlakola – Moranang, nakong ya nyooka (earing time) (Eks. 34:21) e ka ba kgwedi ya Hlakola; mola ‘dithakangwaga tša morara’ (Nu. 13:20) e le kgwedi ya Tammuz ye e amago Phupu – Mosegamanye. Tsheola (pula ya mathomo) (ya go thewa godimo ga tšhupamabaka ya selegae/semmušo ya go thoma ka kgwedi ya Tishri) e na ka dikgwedi tša Lewedi - Diphalane, gomme dipula tša mafelelo di na ka dikgwedi tša Hlakola – Moranang. Seenywa sa selemo, e lego qaµyissa dikgwedi tša Phato – Lewedi - leina leo le tšwa go lentšu la ‘selemo’, gomme gape (leina leo) le tšwa go lentšu la ‘phišo’. Digwedi tša T\ebet le Sðebat\ di bonwa bjalo ka dikgwedi tša go tonya (marega). Go ya ka methopo ya Testamente ye Tala, thulaganyo ye bjalo ya mabaka e ka bapetšwa le tšhupamabaka ya temo ya go thalwa leswikeng, ya go humanwa kua Getser ka ngwaga wa 1908, yeo go dumelwago gore sethalwa seo se thadilwe ke mošemanyana wa sekolo mo ngwagakgolong wa bolesome Pele ga Kriste. Phetolelo ya gona ga e tsebege, eupša e tšweletša ditshepedišo tša temo tša dikgwedi tša ngwaga tše lesomepedi tša go thoma ka sehla sa lehlabula: Two months of storage. Two months of sowing. Two months of spring growth. Month of pulling flax. Month of barley harvest. Month when everything (else) is harvested. Two months of pruning (vines). Month of summer fruit .(cf. DOTT 201–203) Tšhupamabaka yeo e gatelela bohlokwa bja dikarolo tša ngwaga tše seswai, e lego dikgwedi tše pedi tša go boloka ka dišegong, tše pedi tša puno ya garase, tše pedi tša go bjala, e tee ya go fetša go buna, tše pedi tša go thenela mehlare le e tee ya seenywa sa selemo. Go ka rungwa ka go re ditsela tše dingwe tša go bontšha mabaka le dihla di akaretšwa ke mantšu a go nepiša ‘paka’ goba monyanya (Ôiddaµn, Dn. 7:25; moµÔeµd, Dn. 12:7; zemaµn, Mmol. 3:1; Ne. 2:6), bona gape le Ps. 104:27. Gantši ditiragalo tša histori le tšona di rulaganywa go ya ka mengwaga ya pušo ya babuši goba ka tsela ya go nyalanya le tiragalo ya go tuma ya setšhaba le mabaka, bjalo ka leeto la Baisraele la go tloga Egipeta go leba Kanana, go dula ga Baisraele kua Egipeta (Eks. 12:40); go agwa ga Ntlokgethwa ya mathomo (1 Dikg. 6:1); goba mengwaga ye masomešupa ya Bothopša kua Babeloni (Esk. 33:21); goba tšhišinyego ya lefase nakong ya pušo ya Usia (Am. 1:1; Sk. 14:5). Tlhalošo ya maina a dikgwedi tša ngwaga wa Sepedi Tharollo ya bothata bjo e tlo nepišwa ka go lekola modu, setlogo goba tlholego ya maina a dikgwedi tša ngwaga mo polelong ya Sepedi. Nyakišišo e lemogile gore (1) go na le mebotwana ye mengwe yeo e reetšego maina a dikgwedi tša ngwaga ka ntle ga tlhalošo ye e rilego, goba mohlomongwe tlhalošo ye bjalo ga e sa tsebja mebotwaneng yeo, le (2) mola ka lehlakoreng le lengwe go na le mebotwana ye mengwe yeo yona e nago le tlhalošo ye e tiilego ya go reelwa ga maina a dikgwedi tša ngwaga. Godimo ga moo maina a a dikgwedi a a retwa ka gobane a bohlokwa mo setšong le bophelong bja Mopedi. Mopedi o tšweletša se sengwe le se sengwe ka theto, gagolo ge e le se bohlokwahlokwa bophelong bja gagwe. Bjale go yo hlokomelwa tlhalošo yeo ya maina a dikgwedi tša ngwaga go ya ka Mokgalabje Lethole Tau le Mokgekolo Mologadi NgwanaMagolego. Mopitlo Mopitlo ke kgwedi ya mathomo ya ngwaga wa Bapedi. Go thwe, Mopitlo nka putlaganya selemo le marega. Go era gore kgwedi ye e kgaogantšha selemo le marega. Ke kgwedi ya mathomo ya sehla sa marega. Phefo e a hlaba kgweding ye gomme dibjalo le dimela di thoma go sehlefala ka lebaka la go tonya. Mopitlo ke kgwedi ya go loma ngwaga. Ke nakong ye batho ba itiago mpa ka lenono. Mahea a a bunwa. Merogo ya thoma mošomo wa go fola gomme mabele a lotwa ka dišegong. Ye ke kgwedi ya lethabo, menyana le meketeko. Mopitlo ke kgwedi ye ka yona Naka e hlabago. Batho ba tsoga bošego go emela Naka ge e hlaba ka gobane go na le mmolelo le tumelo ya go re motho wa mathomo wa go bona Naka e hlaba o ba le mašoto. Ge Naka e seno hlaba, motho wa go e bona pele o begela kgoši ka ge Naka e le sešupo sa mmakgonthe sa go eletša kgoši go ntšha koma, le gore kgoši e thome sehla se sefsa sa ngwaga ka mafolofolo. Ge e retwa go thwe: Mopitlo nka putlaganya selemo le marega, Ke Mopitlo mopitla a putla, O putla marega le lehlabula.PhatoYe ke kgwedi ya bobedi ya ngwaga wa Sepedi. Mehlare e uša/fofora matlakala, gagolo Mogaba o bonagala o le wo moserolwana. Le ge go le bjalo matlakala a mehlare ye mengwe a sa tagile, ga ešita le matšoba a yona e sa le a mabotse gagologolo dinageng tša go fiša. Mabjang a mangwe le ona a thoma go fetola mmala, gagolo mafelong a go tonya. Dienywa di thoma go huba. Dinong di tletše sebakeng. Go thomile go sesefala. Dipeu di thoma go oma. Naga e thoma go welwa ke kgwakgwa. Dilo ka moka tša tlhago di thoma go sesefalelwa ke bophelo. Ge kgwedi ye e retwa go thwe: Ke Phato phatola dihlare, Ke Mangwetši ’a Mogale, Ke Phato kgwedi ’a selemomarega.Phupu/Ngwatobošego Ka gare ga mmotwana o tee kgwedi ye e na le maina a mabedi, e lego Phupu le Ngwatobošego. Godimo ga moo tlhalošo ya kgwedi ye e na le go thulana le ya Lewedi. Le ge go le bjalo nyakišišo e yo kopanya ditlhalošo tšeo mmogo. Ke kgwedi ya go folwa ga mabele a bunwa mathomong. Kgwedi ye e amanywa le nonyana ya go bitšwa mankgodi. Le ge e fofa godimo sebakeng e kgona go bona le tša kua fase. Ke nakong ye mohuta wa dinonyana tše o bonalago ka boati sebakeng go swara leeto. Ge e eya swiswing manong le ona a thoma go fokotšega sebakeng. Ke kgwedi ye maakabosana a khudugelago nagadikgole / mafelong a mangwe a go fiša ka lebaka la boemo bja meso (marega). Ke ka fao ge e retwa go thwego: Mankgodi a manong a ile phupu, Phupu e fuputša dipeu tša selemo, Manong a boa ka lela ka lenaka la kgoši, Go thwe a be a ile phupu. Ke manong maremane, Maremane wa pelo tša balemi.Mosegamanye Ke kgwedi ye mehlare ya mathomo e thomago go khukhuša, gagolo mengana. Diphoofolo di thoma go kgotha matlakala a ditala tšeo di thomago go hloga. Mo le mola go thoma go ruthela ka gobane marega a thoma go fela. Go na le bošaetšana bjo bonnyane mo tlhalošong ka gore bogolo bja naga ga go na botalana lebakeng le. Gantši, le ge mengwaga e sa swane ke nako ya komelelo / kgwakgwa. Mehlare e ka se khukhuše ka nako ye ka ge go sa tonya kudu. Mehlare e khukhuša ge go thoma go ruthela. Le ge go le bjalo nyakišišo e amogela tlhalošo ye ka gobane e hlatholla ditiragalo tše di rilego tša kgwedi ye, gagolo ka gore mafelong a go fiša go na le kgonagalo ya gore go ka ba mehlare ye e ka khukhušago. Ge kgwedi ye e retwa go thwe: Mosegamanye segamanya di je taleng, Masegamanye ’a Sehuele! Mosegamanye hlakola dihlare, Mehlare e gwagwaletše, Hlare tša thoma go khukhuša.Lewedi Ye ke kgwedi ya seruthwane. Batho ba kgothatšwa ke go goroga ga sehla se sefsa sa ngwaga sa go kgabiša naga. Diphedi ka moka tša go goela marega di tšwelela gape. Digagabi, gagolo dinoga, di thoma go sabalala le naga. Batho ba itokišetša bophelo bjo bofsa. Ge e retwa go thwe: Ke Lewedi la dikhukhwanyane, Ngwetabošego ke a foafoa; Ke Lewedi ’a dibatsela a di phalale.Diphalane Ye ke kgwedi ya dinonyana. Naga e thoma go tshotshoma ka melodi ya dinonyana. Naga e aparelwa ke botalana le ka mebala ya go taga ya mehutahuta ya matšoba. Ye ke nako ya go swarwa meletlo ya setšhaba ya go fapafapana ya go amogela sehla se sefsa. Ke kgwedi ya mathomo ya selemo ya go lema. Go thoma go letelwa dipula tša mathomo. Ke kgwedi ya lethabo go Mopedi ebile ke nako ya lethabo go diphoofolo, gagolo diphala. Go bonala nako ye diphala di tswala di bile di kgaramiša diphalana. Ge e šetše e retwa go thwe: Ke Diphalane tša madikaphalana, Ke Diphalane tša phalana, Ke Diphalane tša matšema, Matšema a rerwa sentsokela.Dibatsela Ye ke kgwedi ya go tsebja ka dipula tša matlorotloro. Ke nako ya go falala ga megobe. Ditsela di runya meetsemagakwa. Ke mehlaka le megobe mo gofela. Dipula di thomile go falala. Meetse a tšama a ema didibana e le meetsemagakwa mo gohle le mo ditseleng. Naga e tshotshoma methopo le mehlaka, mo gohle go lla digwagwa le dikuukuu molapong. Go kwagala meledilodi ya dinonyana dikgweng; ebile ke nako ye botse ya go swara / tanya ga batsomi. Bontši bja mehlare bo goromana ka dienywa, gomme batho ba fula ka go rata. Ge ba e reta ba re: Dibatsela kgwedimmamoratwa, Dibatsela di phalala lephalalo, Legohle phamphangmeetsemagakwa, Mo go tlago Dibatsela’ tholwana.Manthole/Nthole Kgwedi ye e amana le go rolwa merwalo. Nako ye ya ngwaga go rolwa lehlabula, le ge e le gore go na le mebotwana ye mengwe e bolelago gore go rolwa dipeu ka gore go thwe ‘nthole dipeu di leswe’. Taba yeo e bolela gore ka nako ye go lema go phethilwe. Mo gape go lemogwa thulano ya mebotwana malebana le go reelwa ga leina la kgwedi ye ya ngwaga. Bjalo ka ge mebotwana ye mentši e gatelela lehlabula, kgwedi ye e yo lebanywa le ya lehlabula, ka gobane go thwe: Mme nthole maraka, Kgwedi ke ile ke fetile’. Mmolelwana (Temanatheto) wo o gatelela gore nakong ye go lewa lehlabula. Ka tsela yeo nthole ye e nepiša go rolwa dintsho, mahea, dinawa, maraka le tše dingwe tša ka mašemong. Basadi ba rola barwedi ba bona merwalo ya lehlabula. PherekgongLeina la kgwedi ye le amanywa le dilo tše pedi, e lego (1) leeba la go bitšwa mokurwane le (2) puno ya dinawa. Kgwedi ye e nyalelane le mohuta wo wa maeba ka gobane nakong ye ya ngwaga maeba ao a swaragane le go topa le go aga dihlaga tša ona ka diphatana tša go oma tša mehlašana. Ka go realo Pherekgong e amanywa le madulo (sehlaga). Ke kgwedi ye borutho ka gobane e tswalane le legae (sehlaga) la kgodišo ya mafotwana a maeba. Godimo ga moo, Pherekgong e sepelelana le puno ya dinawa. Nako ya kgwedi ye ke ya go bunwa ga dinawa. Ka fao e tsebega ka mokhora ka gobane ke nakong yeo dijo (sa go šeba e lego setopša le semotwane) di sa hlokwego. Ka lehlakoreng le lengwe le maeba a iphepa ka dinawa tšeo. Dinawa ke se sengwe sa dijo tše bohlokwa maphelong a Bapedi. Ka fao Pherekgong le dinawa ke kgeswa le šago. Ke ka fao Mopedi a nyalanyago Pherekgong le mokhora; a be a fetše ka go e reta ka go re: Pherekgong ’a dinawa Ke balame Ngoato ’a Ngoatwana, Ke šuthela dibokwane tša morula.Dibokwane Kgweding ye ke nakong ya ge dibokwana (go tšwa go diboko) di bonalago ka bontši gagolo mo dienyweng. Ke nako ya go butšwa/raša ga marula le dikenywa tše dingwe tša naga le tša ka mašemong. Batho ba ipshina ka bjala bja morula ka gore e ba bjo bontši nakong ye. Ge e šetše e reteletšwa bohlokwa bja yona maphelong a Bapedi go thwe: Ke dibokwana tša marula, Se mphe ke khoše.HlakolaLentšu le ‘go hlakola’ le lebane le go thopa/amoga. Hlakola ke kgwedi ya meila. Ga go dirwe menyanya mo motseng. Kgwedi ye e amana le go longwa ga ngwaga ka gobane ke mathomo a go ja lehlabula – mo le mola ba buna ditema tša pele, mola ba bangwe ebile ba fola mabejana a go thoma go butšwa. Ke kgwedi ya go hlaba ga Senakane. Bophelong bja Mopedi ke nako ya kotsi. Naga e thoma go sehlefala ka lebaka la go tonya, gagolo ga mesong le mantšiboa/bošego. Hlakola ke kgwedi ya go tuma ka diila le dibeela. Ga go meletlo yeo e swarwago go swana le koma, manyalo le dikgoro tša kahlolo. Ge madira a ka romelwa ntweng nakong ye, go letetšwe gore a ka se fenye, eupša a tlo fenywa ke manaba a ona. Ge kgwedi ye e retwa go thwe: Ke Hlakola’ Matsepe, Ba re mogolo o raga ka sefularo, Hlakola ke mogale, Mogale o raga ka sefularo. Ke Hlakola mohlakolane wa matšepe, Mogale o raga ka sefularo, Hlakola hlakola dihlare, Ke hlakotše mogatša’ kgoši ditšwalo. MoranangMoranang ke kgwedi ya mafelelo ya ngwaga wa Sepedi. E amanywa le go thongwa ga go tonya ga phefšana ya marega. E sa le kgwedi ya go ntšhwa ga dikoma (go kgotha). Gape e amanywa le go thoma go folwa ga mabele. Ye ke kgwedi ye le yona go thwego e aroganya lehlabula le marega. Ke ka lebaka le e retwago ka go re: Moranang wa kgomo (pelo) tša badiši, O a fiša, o borutho; Kgwedi a o maruru, A o marutho? Go a fiša go a tonya. Nakong ye go dijo di se kae fela tše di ka kgewago bjalo ka ge e le lehlabula, goba tša bunwa le go lotwa ka dišegong. ThumoLe ge go na le phapano ye e rilego ya tlhalošo ya dikgwedi tša ngwaga wa Sepedi le Seheberu eupša go lemogwa kwano ye kgolo magareng ga dipolelo tše pedi tšeo. Kwano ya mathomo ke ya palo ya dikgwedi le gore mengwaga ya bona e thongwa ka sehla sa go swana, e lego sa lehlabula. Godimo ga moo maina a dikgwedi tša ngwaga tša Seheberu tše nne (4), e lego Abib, Ziv, Ethanim le Bul, ao a bego a dirišwa pakeng ya pele ga bothopša, ao a ilego a se hlwe a sa dirišwa pakeng ya ka morago ga bothopša, a fapana le ao a dirišwago morago ga bothopša. Ka lehlakoreng le lengwe ponagalo ye bjalo e tšwelela gape mo polelong ya Sepedi fao maina a dikgwedi, ao a nago le leina la go feta le tee bjalo ka Dibokwane, Hlakola, Mopitlo, Mosegamanye, Phupu le Ngwatobošego go ya ka thulaganyo ya mebotwana ya Sepedi a dirišwago mo tšhupamabakeng. Ka fao thulaganyo ye bjalo e tswala kwano ye e rilego ya tšhupamabaka ya magareng ga dipolelo tše. Le ge go le bjalo tharollo ya taba yeo ya maina a go fapana a dikgwedi tša Sepedi e tla thewa godimo ga motheo wa tekanyetšo (standardisation) ya maina a dikgwedi tša ngwaga go ya ka mebotwana ya go fapafapana. Tekanyetšo ye bjalo e tlo dirwa go ya ka bokgafetšakgafetšo (frequency) bja tirišo ya maina a dikgwedi magareng ga mebolelwana ya go fapana ya Sepedi. 1.CharlesR.H1913The Book of Jubilees from the Apocrypha and Pseudepigrapha of the Old Testament2.BickermanE.J1968Chronology of the ancient world3.DancyJ.C1954Commentary on I Maccabees4.GeldenhuysN1950Commentary on the Gospel of Luke: the English text with introduction5.FineganJ1964Handbook of Bible chronology: principles of time reckoning in the ancient world and problems of chronology in the Bible6.JaubertA1957La Date de la Cène, and ‘‘Jesu et le calendrier de Qumrân’’1960–19611ff7.Milik J.T1976The Books of Enoch: Aramaic Fragments of Qumran Cave 48.MönnigH.O1988The Pedi9.O’NeilW.M1975Time and the Calendars10.SegalJ.B1963The Hebrew Passover from the earliest times to AD11.Van GoudoeverJ1959Biblical Calendars12.WiesenbergE.J1971Calender C. Roth13.WiesenbergE.J2008Bibele (ya Mangwalo a Makgethwa a Testamente ye Tala le a Testamente ye Mpsha)14.WiesenbergE.J1962The New Bible Dictionary